France Preeren — Od železne ceste

Bliža se železna cesta Nje se, ljubca! Veselim Iz Ljubljane v druge mesta Kakor tiček poletim Ak je blizo tista cesta Moraš vzet' me, ljubček moj! De, pogledat tuje mesta Bom peljala se s teboj Sam se po železni cesti Vozil bom od nas do nas Drugo ljubico v vsakem mesti Imel bom za kratek čas Ceste tebi ne zaperam Ne na Dunaj, v Gradec, v Trst Ti pa mene pusti zmeram Pet 'mam boljših na vsak prst Ve Kranjice ste košate So prijazne Štajerke Trst dekleta 'ma bogate Dunaj zal' oblečene Smo poštene me Kranjice Vsak sleparček ni za nas Me pa hočmo bit ženice Ljubce ne za kratek čas Ve si pa žel'te možičke Ki ne stopjo z vojence Zmeram vprežne osličke Dolgočasne revčeke Tebe sla pa h krotkim ticam Vleče, buzakljunski kos! Veter dal boš dvajseticam Pricapljal nazaj boš bos Jaz popeljem se tje v Brno Snubit Judnje kršene Bom priženil z ženo črno Penezov na mernike Jaz pa iz domačih starcov Si moža zvolila bom Imel bo ko peska dnarcov Mene varval bo in dom Žene jaz ne bom zapiral Bal ne bom se zanjo nič Nje obresti bom pobiral Živel brez skrbi ko tič Jaz pa hlače bom nosila Gospodar bom čez mošnjo Bom vabila na kosila Kogar meni bo ljubo Varij! Celi dan bo godil Vso noč kašljal stari mož Bo te še od hiše spodil Ak mu stregla prav ne boš Judnja je ko satan zvita Kadar boš z njo zavozlan Privošila skoporita Komej ti bo sok neslan Torej bodi meni zvesta Sej te ljubim le samo Kje je še železna cesta Koj mi v zakon daj roko Tebi jaz ne bom nezvesta Ljubček! Ti si tiček zrel Ko železna pride cesta Varij, de ne boš mi ušel! Po nji peljal te ženico Bom na Dunaj, v Gradec, v Trst Zvesto kazat jim Kranjico Ak ne bo na poti – krst Ak kaj tacga se napravi Boš počakal, ljubček moj! Vselej mož najmanj zapravi Ak ženico 'ma s seboj