France Preeren — Sila spomina

Drug ti je v skrbno nastavljene mreže Nestanovitno zasačil srce Vendar na mene še nekaj te veže Kaj de je, komej med nama se ve Marsikdej se govorica ti zmeša Ko me zagledaš med drug'mi ljudmi Marsikdej tvoje oko me pogreša Išeš okoli me s plašnim' očmi Večkrat, ko utrudena praznega hrupa V misli zamaknjena sama sediš Vsili v spomin se ti pevec brez upa Stari čas skoraj nazaj si želiš Marsikdej, ko ti tvoj ljubi zapoje Sreče v ljubezni se baha vesel V srcu te zbadajo pesmice moje Ki jih od njene nesreče sem pel Sama sodila si pred me nemilo Sama me zmerom še šodiš ojstro Pravijo vendar, de slabo plačilo Kdor me pri tebi zatoži, dobo Trdna med nama vzdiguje se stena 'Z brezna globoc'ga do strmih nebes Vender ne vdrža želj skrivnih plamena Da bi ne mogel on švigniti čez Ne pozabiti jih, so te prosili Drugi, ne moje prevzetno srce V mislih ti niso, al' mene po sili Pomnila boš ti do zadnjega dne