France Preeren — Soldaška

Pet čevljov merim, palcov pet Adijo, ljubca, starši In zbogom vi, tovarši! Dopolnil sem devetnajst let Pet čevljov merim, palcov pet In čvrste sem postave Od nog do glave Očetov dom! Ti na slovo! Kdor ni za bolji rabo Naj varje dom in babo Al v šolah beli si glavo! Junaka vabi boj, ne bo Se trudil on a peresam In ne z drevesam Učeni stan je zaničvan Skrbi in hude leta More ubozga kmeta Naprvi stan soldaški stan Soldat živi vesel v en dan Sej cesar da pol hleba In kar je treba Doma povsod, doma nikir Obhodi dosti sveta Zavolj njega dekleta Ženice imajo prepir In kadar zapusti kvartir Si marsiktera 'z hiše Solzice briše Le eni ljubici je zvest Ti ljubci čast se pravi Ta gre z njim v boj krvavi Ga spremi čez gore brez cest In čez ozidje trdnih mest Kjer smrt junaške brate Povabi v svate Sej vem, de mora vsak umret' In iti vsak k pokoju Na postlji ali v boju Potrta starost, mladi cvet Pet čevljov merim, palcov pet Veselo čem živeti Junaško – umreti